Brezžične slušalke in sprehod po gozdu

Pri nas imamo okoli polno gozdov, tako da ko človek potrebuje sprehod v naravi, ne potrebuje daleč. Tako sam po službi večkrat grem na tek prav po gozdu. Ker pa mi je boljše za motivacijo, si zraven vzamem brezžične slušalke in poslušam glasbo. Tako mi je lažje teči in prav uživam. Se še spominjam, ko sem najprej imel navadne slušalke in kolikokrat so se mi zapletle po telesu. Ko sem si kupil brezžične slušalke, sem šele videl, kako se da uživati. V gozdu sem vedno sam, ker živimo izven mesta na podeželju, kjer ni niti hiš. Tako je moj tek res sproščen in paše, ko poslušam glasbo. Vem, da bi nekateri rekli, da je boljše, da bi tekel brez glasbe in se prepustil naravi, ampak jaz ne morem. Preveč mi postane dolgčas in potem mi misli begajo. Začnem premišljevati vse živo in potem nimam več takšne volje, da bi tekel hitro. Ravno zato imam brezžične slušalke, da se prepustim glasbi, ki ni nikoli preveč mirna in tako mi glasba daje motivacijo.

Brezžične slušalke in sprehod po gozdu

Meni gibanje v naravi in tek pomenita res veliko, obožujem, če se lahko gibam, ker je to v moji naravi. Od malega sem bil tekač na dolge proge in tekanje po gozdu me osreči. Odkar pa imam zraven brezžične slušalke in svojo najljubšo glasbo, pa je še toliko boljše. Sem že tudi srečal ljudi, vendar imam svojo glasbo in jih niti ne slišim, če bi se pogovarjali. Hitro tudi oni opazijo brezžične slušalke in me tako pustijo pri miru. Najbolj pa je bil zanimiv en gospod, ki se je začel na veliko pogovarjati, ker ni videl mojih brezžičnih slušalk, tako da sem jih iz vljudnosti izklopil in ga poslušal. To naredim redko, a je bil gospod res prijazen in nekako osamljen. 

Lahko rečem, da mi brezžične slušalke polepšajo tek. …

Zadnjič sem skoraj izgubila brezžične slušalke, ki jih nosim, ko grem na kolo

S kolesom sem se odpeljala proti Domžalah, ker je tam res lepa pot ob Bistrici in uživala ob glasbi. Žal sem pa nekje vmes pozabila, da brezžične slušalke lahko padejo na tla, če nisem previdna. Seveda sem se pametno začela preoblačiti na kolesu in s puloverjem uspela potegniti iz ušes oboje slušalke. Prav čestitala sem si, ko se je to zgodilo, saj ne vem, kdaj se mi je to že zgodilo, ker vedno zelo pazim. Na srečo sem oboje slušalke hitro našla in jih dala nazaj v ušesa ter nadaljevala pot.

Minila je dobra ura, ko sem prišla domov vsa premočena saj je bilo zelo vroče zunaj. Prva stvar, ki sem jo naredila, je bila, da sem šla pod tuš in se preoblekla. Nato sem očistila kolo, ker ga že nekaj časa nisem. Malce preveč je bil že zaprašen in res ni bil videti več lep.

Zadnjič sem skoraj izgubila brezžične slušalke, ki jih nosim, ko grem na kolo

Vedno potrebujem celo večnost. Da se spravim čistit kolo, ker sem lena, ampak vedno, ko začnem komaj neham, ker mi je tako všeč, ko postaja kolo vedno bolj prijetno na pogled. Ko sem s čiščenjem zaključila, je bilo videti tako lepo in sijoče, da bi na hitro še jaz pomislila, če je novo.

Pospravila sem vse krpe, ki sem jih umazala in jih dala kar takoj v pralni stroj. Na srečo ni bilo nikjer umazano od masti ampak je bilo samo veliko blata in prahu. Če bi bila krpa mastna, bi jo verjetno morala namočiti še v sredstvo za odstranjevanje masti. Nazadnje, ko sem to delala, sem čistila preblizu verige, ki je bila sveže namazana in je bila krpa skoraj za proč.…