Vlažilna maska po tridnevnem dopustu na morju

Ne vem zakaj delam vedno isto napako, ko grem na morje, da zvečer ne poskrbim za svojo kožo. Enostavno se mi na morju ne ljubi, pa še kako prav bi mi prišla kakšna vlažilna maska, da bi si jo nanesla na morju, a seveda ne, tudi tokrat, ko sem šla na morje za tri dni, sem se prepustila morju, soncu in lenarjenju. Komaj se mi je ljubilo namazati z zaščitno kremo, da me sonce ni preveč opeklo.

Tokrat sem se veliko sprehajala in domov sem prišla res zagorela, moja koža na obrazu je bila tako rjava, da si nisem bila všeč. Ker seveda po toči zvoniti je prepozno, nisem mogla nič, definitivno pa mi je pasala vlažilna maska za obraz. Potem, ko pridem domov, šele imam čas, da se v miru pogledam v ogledalo in takrat vidim, kako obraz potrebuje nego, potem sem pridna glede tega, že odhitim v trgovino in v košari je prva vlažilna maska, sledijo pa še ostale stvari za nego kože.

Potem si vsak dan naredim nego obraza in govorim, da bom naslednjič na morju bolj dosledna in najmanj kar lahko naredim je, da je vlažilna maska vedno v moji kozmetični torbici. T oje res, če bi vlažilna maska že bila v kozmetični torbici, ko grem na morje in je ne bi rabila kupiti, bi si jo mogoče zvečer na morju le dala na obraz, tako pa, ker je nimam pri roki tega ne naredim.

Še kako pomembna je nega obraza, posebej na morju, ko smo izpostavljeni soncu, vetru in soli. Kako ti lahko vlažilna maska zvečer prav pride, da se koža na obrazu na vlaži, umiri od celotnega dneva. Meni osebno je od vseh mask najbolj pomembna prav vlažilna maska, kajti koža potrebuje predvsem vlago in če si bomo občasno dali obraz to masko, bomo naredili že veliko, da bo naša koža v zrelejših letih lepa.

Oranžne obrvi pobarvati ali pustiti

Verjetno ste že velikokrat srečali nekoga, ki ima oranžne obrvi in lase. Včasih se mi zdi, da ti ljudje niso bili preveč popularni in so si lase velikokrat prekrili  z barvo. Danes pa vidimo vedno več ljudi, ki z ponosom nosijo oranžne obrvi in lase. Časi se spreminjajo in tak, kot se spreminjajo druge navade in običaji, se spreminja moda.

Vsak že lahko opazi, da je danes biti modern zelo širok krog, tako lahko danes izstopate in ste v modi, če imate blond, črne ali rdeče lase, pomembno je le da to znate nositi. Pri nas imamo kar nekaj žensk, ki z ponosom nosijo oranžne lase in obrvi in so na to še kako ponosne. No, lahko rečemo, da trenutno je čas, ko so toplejši odtenki las v modi in veliko žensk se celo barva v tople odtenke rdeče in oranžne, tako, da tiste, ki danes imajo oranžne lase so lahko srečen. 

Kako pa je z obrvmi?

Če nočemo svojih oranžnih las, ali je primerno da si potem pobarvamo tudi obrvi?

Jaz bi na to gledala tako, da če si bomo drastično spremenile barvo iz oranžne v čisto drugo barvo, potem je dobro, da se tudi obrvi pobarvajo. Kajti prevelika očitna razlika bo in nam to ne bo pasalo, če pa si bomo le malo spremenili ton v barvi in nekako ostajali v svojih odtenkih, pa mogoče barvanje obrvi sploh ne bo potrebno, kajti tako se bo barva las zlila z barvo obrvi in lahko izpade prav simpatično. Najboljše je, da se vi prvo pobarvate lase in potem vidite, kako in kaj z obrvi, kajti takoj se bo videlo, če obrvi sedaj, ko imate drugo barvo ne pašejo k obrazu in takrat si jih boste pobarvali v ton, ki bo pasal na barvo las in na vaš obraz, nikar pa si prvo ne barvajte obrvi in potem las.

Pravilna delovna obutev in moji poškodovani nohti

Ko sem bila mlajša nisem prav nič gledala na to kaj imam obuto. Saj veste, takrat so bili drugi časi in moji starši niso imeli denarja, da mi kupijo najboljše superge, pa še kako bi mi takrat prišla prav delovna obutev na praksi v šoli, ker tako danes ne bi imela poškodovanih nohtov. 

Ko sem odrasla so moji nohti na nogah vedno bolj kazali, da so poškodovani, ker niso izgledali lepo, sem jih pogosto skrivala, kajti na koncu sem bila prepričana, da imam glivice in mi je bilo nerodno povedati. Kasneje pa sem se le spravila na pregled in zdravnik je potrdil, da imam nohte zato takšne, ker sem si jih v mladosti poškodovala. Kaj bi dala, da bi zavrtela nazaj, ker bi poskrbela, da bi delovna obutev poskrbela za moje nohte.

Danes ne morem več nazaj, le bolečino lahko umilim, ko grem na kakšen pohod in tako je moja delovna obutev vedno dobra. Kadarkoli obujem navadne superge in grem na pohod, me nohti na palcih zelo bolijo, naslednji dan pa še bolj. Prav žalostna sem, ko se bliža poletje, ker vem kakšne grde nohte imam in mi je pošteno nerodno. Tako grem pred poletjem vedno na pedikuro in trajno lakiranje nohtov, da lahko saj malo rešim, da so nohti videti lepši. Doma pa je vedno delovna obutev takšna, da imajo nohti spredaj dovolj prostora, da se niti ne dotikajo čevlja, ker samo tako nimam bolečin. Takšna ozka delovna obutev ne pride v poštev, ker me tako bolijo nohti pri pohodu, da ne morem dolgo hoditi. Enkrat sem se na sredi pohoda ustavila in nadaljevala pot peš, ker nisem mogla več hoditi. Moji nohti so poškodovani in glede tega sem žalostna, danes lahko edino poskrbim za obutev mojega sina in vem kako pomembna je delovna obutev in moj sin bo imel  prav to, da bo njegov korak udoben in brez bolečin v nohtih.

Da lahko opazujemo druge kraje, nam omogoča tudi kamera Pokljuka

Prišlo je obdobje, ki je vse presenetilo, ker smo morali ostati doma, zaradi virusa, ki je razsajal med ljudmi in je bil zelo nevaren, ker zdravila še nismo imeli. Tako posedanje doma ni bilo prijetno, mene je večkrat rešila temnih misli kamera Pokljuka, ker sem lahko saj malo pozabila na trenutno situacijo.

Tako sem se usedla pred računalnik in šla gledat katere kamere so v Sloveniji v živo, prvo sem videla kamera Pokljuka, ki me je z mislijo odpeljala od skrbi stran. Priznam, da bi za nekoga mogoče delovala zaskrbljeno, čudno, ko sem imela stran odprlo in enostavno gledala naravo, ki jo je kamera Pokljuka kazala. Ko sem se nagledala, sem pogledala še druge kamere v živo. Povem vam, da to sploh ni slaba ideja, ker misli enostavno odtavajo tja, če tudi niste tam. Probajte, ne bo vam žal.

Sama sem začela razmišljat, da bi si lahko pogledala razne kamere po krajih in tako naredila poletni dopust, ker je kamera Pokljuka bila prva, sem tudi ta kraj dala na prvo mesto. Takoj so se ta karantena zaključi bom obiskala Pokljuko v živo, da na vse skupaj pozabim. Pregledala sem kraje in načrt je bil narejen. Tako zadovoljna sem bila z odločitvijo, prav pasalo mi je, ker je prihodnost bila negotova, da sem si jo sama malo začrtala, čeprav nihče ni vedel, kaj bo pravzaprav prihodnost prinesla.

Ja, kdo bi si mislil, da mi bo kamera Pokljuka, ob tem ko sem jo gledala, dala takšne ideje in toliko pozitivne energije za prihodnost. Moram reči ,da so mi dnevi sedaj bolj prijetni, ker na nekaj čakam, čakam na kraje, ki sem jih videla preko kamer, da jih bom končno videla v živo. Zapomnila si bom to obdobje in da mi je kamera Pokljuka odprla oči, da ni vse tako temno, kot so govorili.…

Jogi, ki ni izpolnil mojih pričakovanj

Jogi vzmetnica, ki sem jo pred kratkim kupila preko interneta po zelo ugodni ceni, ni izpolnila mojih pričakovanj. Ob nakupu jogi vzmetnice sem slepo verjela komentarjem kupcev, ki so jo hvalili čez vse pretege. Tudi proizvajalec je zagotavljal, da so vse njihove jogi vzmetnice vrhunske izdelave ter tudi iz najbolj kvalitetnih materialov. Vzmetnico so mi resda dostavili v obljubljenem roku, kar je pomenilo v osmih dneh od prejema naročila. 

Vnesli so mi jo celo v moje stanovanje. Prvo noč na novi vzmetnici sploh nisem mogla spati. Ugotovila sem, da je zame bistveno pretrda v primerjavi s prejšnjo vzmetnico, na katero sem bila navajena. Trajalo je kar nekaj dni, da sem se za silo privadila nanjo. Poklicala sem tudi prodajalca in jih povprašala ali je normalno, da je moja vzmetnica tako trda in da me od spanja na njej bolijo rebra. Odgovorili so mi, da niso krivi, da sem se odločila za najtrši jogi. Na vprašanje, ali je možna zamenjava vzmetnice za mehkejšo, mi je odvrnil, da to žal ni mogoče. Ni mi preostalo drugega, kot da se sprijaznim s trdo vzmetnico, saj ni bila ravno poceni. 

Njeno trdoto sem nekoliko omilila z nadvložkom iz penaste gume. Odločila sem se, da bom naslednjič, ko bom ponovno kupovala jogi, odšla najprej v salon, kjer bom preizkusila več različnih jogijev in se šele po temeljitem razmisleku odločila za nakup. Nakup prek spleta je zelo privlačna možnost, vendar pa skriva tudi nekaj pasti. Opis izdelkov vedno ne ustreza realnemu stanju prodajnega artikla. Tudi na mnenja kupcev se ne gre zanašati. Veliko bolje je, da se sami prepričate o tem, katera vzmetnica vam najbolj ustreza. Svetujem vam, da si za njen nakup vsekakor rezervirate dovolj časa, saj ni vseeno, kako boste spali. Od spanja je odvisno veliko, med drugim naše počutje in zdravje.

 …

Kako nujno potrebna je zaščitna oprema, ko gremo v hribe

Čas tako hitro beži in sedaj, ko gledam, kakšna zaščitna oprema je obvezna za v hribe, se spominjam svojega najstniškega pohoda na Triglav in ne morem verjeti, kako smo bili takrat obuti. Peljala nas je naša teta, ki je imela dve hčerki, tako sva šle zraven še medve z sestro. Jaz se tistih dni spominjam, kot zelo sproščenih, kakšna zaščitna oprema, da bi jaz vedela, da je katera od nas imela kaj od tega ne, tudi da bi teta imela z seboj več stvari jih ni.

Ko takole premišljujem mi enostavno sploh ni jasno, kako smo me lahko šle takšne na Triglav, kakšna zaščitna oprema, če se spominjam, da sem imela navadno bombažno majico in bombažne kratke hlače, najbolj pa me je šokirala moja obutev, kajti imela sem obute navadne superge iz blaga. Še danes se spominjam, kako zelo so me boleli prsti na nogah, ko smo šle dol, ker so prsti nabijali naprej. Komaj sem prišla v dolino, vendar na to ni nihče polagal pozornosti. Da bi danes šla tako na Triglav, mislim, si ne predstavljam, danes je vse več poudarka in opozoril kakšna naj bo zaščitna oprema in kako naj se pripravimo za ta podvig, nekateri se na ta podvig pripravljajo pol leta ali celo več. 

Me smo šle, ker smo se tako na hitro odločile. Še danes mi ni jasno, kako je teta prevzela tako z lahkoto to odgovornost in kako je nič ni bilo strah, kajti zaščitna oprema, ki je obvezna za v hribe, je me nismo imele. Spomini na moj prvi vzpon na Triglav so lepi, sproščeni, brez straha in seveda z bolečini nohti, če bi saj imela dobro obutev. Še dobro, da se nikomur ni nič zgodilo, kajti zaščitna oprema je v takšnih hribih res nuja in tega se moramo zavedati, me smo imele hudičevo srečo in takrat se zaradi svoje mladosti sploh nismo zavedale v kakšni nevarnosti smo bile, ker je bila zaščitna oprema že takrat dobrodošla, me pa je nismo imele. 

Kje dobiti omega 3 maščobne kisline v hrani

Prišel je čas, ko se veliko govori o zdravi prehrani in duševnem zdravju, ne vem, če se je že kdaj toliko in koliko se govori o naravni prehrani, ker je trg že zasičen z umetno prehrano, ki vsebuje ogromno slabih stvari, zato kako dobiti največ omega 3 maščobnih kislin, brez da posegamo po umetni hrani ali umetnih dodatkih, si prvo poglejmo katera hrana te maščobe vsebuje in takoj vam bo lažje:

  • Konopljina semena
  • Laneno seme
  • Orehi
  • Chia semena

Sami pa pri sebi pomislite, kaj boste kupili. Mene namreč neka chia semena ne prepričajo, ker pač ima vsak svoje mnenje to lahko rečem. Za konopljina semena sem, vendar nevem kje bi prišla do kvalitetnih semen, zato jih raje v navadnih trgovinah ne kupujem, ker spet ne vem koliko omega 3 maščobnih kislin je tam notri. Meni preostanejo še lanena semena in orehi. 

Jaz prisegam na to dvoje, lanena semena, tako primešam v jutranji ali večerni jogurt, orehe pa si vzamem v službo in si ih za malico privoščim. To je to, kar se tiče mene in omega 3 maščobnih kislin. 

Od vsakega posameznika pa je odvisno za kaj se odloči, le da za omega 3 maščobne kisline poskrbi, ker so pomembne za na še zdravje, tako za manjše tveganje za srčno žilne bolezni, depresije, živčnih bolezni, demence in za holesterol. Kar veliko področjih imajo omega 3 maščobne kisline pokrite za naše zdravje, nikar ne pozabite na njih, ker jih vaše telo potrebuje. 

Moj dedek je imel hudi demenco in od takrat naprej jaz poskrbim za potrebni dnevni vnos omega 3 maščobne kisline, ker vem, da bo meni na stara leta mogoče lažje, prav tako pa celotna moja družina. Skodelica orehov na mizi namesto kokic, palčk, čipsa je čisto zlato v omega 3 obliki in že pogled na njo, nas spomni, da pojemo oreh ali dva za zdravje. 

Borilna veščina Kali je pregnala moj strah

Ljudje smo si različni, tako so eni bolj nežni, drugi samozavestni, tretji spet prestrašeni, ki se vsega bojijo in med njih sem spadala tudi sama, dokler se nisem vpisala v borilne veščine Kali, ki pa so me spremenile.

Vedno sem bila krhka oseba, primanjkovalo mi je samozavesti in nenehno sem čutila nekakšen strah pred nečem, še sama ne vem zakaj, borilna veščina Kali me je rešila.  Bila sem prestrašena in človek me je hitro lahko prestrašil, če je samo prišel o mene nepričakovano, ali pa je bil njegov glas bolj močen in glasen. Nikakor se nisem mogla tega straha rešiti, potem pa sem sklenila, da moram nekaj narediti za sovje telo in sem videla, da so se v mojem kraju začeli treningi borilne veščine Kali, tako sem sklenila, da se vpišem, da bom bolj zdrava in si izoblikovala telo.

Ko sem začela hoditi sem bila cela prestrašena, vsakega treninga me je bilo strah, če bom jaz to zmogla in kaj bomo počeli, da ne bi bila izpostavljena. Tako so se treningi borilne veščine Kali povečevali in kmalu sem hodila že pol leta. Na kar sem začela opažati, da se karakterno spreminjam, postala sem bolj vedra oseba, polna pozitive, samozavesti, ni me bilo več strah vsakega nepričakovanega trenutka, živela sem bolj sproščeno in vseeno mi je bilo kaj bo dan ali teden prinesel, ta občutek je bil fenomenalen. 

Takrat sem spoznala, da sem to pridobila z borilno veščino Kali, kako srečna sem jaz takrat bila, da sem se odločila za to. Kajti takrat, ko še nisem hodila na treninge, sem bila že tako uničena, da bi kmalu potrebovala psihološko pomoč, danes pa sem polna veselja in pozitive, vse to zaradi borilne veščine Kali, vse to sem dobila tam, lahko rečem v kompletu z zdravim načinom življenja. Kako srečna sem sedaj, moj strah je izginil, moje življenje pa je mirno in sproščeno. 

Moderne, klasične ali kopalnice z svojim stilom

Danes je čas, ko ljudje gradijo hiše, ki so si podobne med seboj in tudi sama oprema hiša je podobna. Potem pa imate nekaj posameznikov, ki imajo čisto svoj stil gradnje, notranje opreme, od kopalnice, dnevne, spalnice, kuhinje, vse je čisto drugačen stil. 

Sama, sem bila najbolj srečen človek na planetu, ko mi je mož dal odprte roke glede notranjega opremljanja in sem se lahko odločevala, kakor sem želela. Že od nekdaj sem sanjala, kako bi sama imela urejeno hišo, nikoli ne niso pritegnile moderne kopalnice ali vedno sem bila nekaj svojega, tako sem tudi pri izbiri kopalnice vztrajala po svoje.

Začelo se je pri ploščicah. Nisem mogla verjeti, ko sem šla gledat ponudbo ploščic, da mi je že sama prodajalka prodajala v stilu, da te ploščice so pa najbolj prodajane, kako zelo se ljudje držimo tega, kaj imajo drugi, pa bomo imeli tudi mi. Jaz si nisem niti najmanj predstavljala takšne kopalnice, ki bi jo krasile ploščice, ki jih imajo vsi. Točno sem vedela, kaj želim in ko sem izmed ogromnih vzorcev videla ploščice, ki so bile ta prave, mi je prodajalka spet pripomnila, da moram na njih dolgo čakati, da pa imajo tam ene, ki jih lahko dobim že jutri. Nisem mogla verjeti, da če imaš malo svojega okusa imaš en kup problemov. Seveda sem vzela svoje ploščice, kajti moje kopalnice ne bo opremljal eden, ki hoče samo prodati stvari. Ne pozna prostora in ne pozna naših okusov. 

Ploščice so bile položene in kopalnice nisem videla prej, ko pa sem jo videla, kako je to pasalo v ta prostor, kako je prostor žarel, pa čeprav so bile ploščice v naravnih barvah in niso imele nobenih rezanih linij in vzorcev vmes, kot so mi priporočali. 

Kasneje je minimalistična oprema, umivalnik, wc,  prosti tuš, kopalna kad in omara za kozmetiko in spodnje perilo, nikakor pa v kopalnice ne sodijo omare za čistila in še in še stvari. 

Kako odreagirati, če se pojavi ganglion

Tako je to, ko nas preseneti nekaj na našem telesu, kar ne bi smeli imeti, eden izmed teh je tudi ganglion, ki nas lahko preseneti na sklepih, velikokrat se pojavi na zapestju. Sam sem imel to izkušnjo z ganglionom in lahko rečem, da sem bil kar prestrašen, dokler me zdravnik ni pomiril. 

Začel sem spreminjati svoje življenjske navade in se začel ukvarjati z fitnesom, na kar sem en dan opazil zatrdlino, ki je bila mehka in dokaj ne boleča, seveda kot laik sem bil zmeden in šel do zdravnika, kar hitro sem bil pomirjen, ker mi je zdravnik rekel, da gre za ne nevarno zatrdlino, ki se ji reče ganglion in da se ne potrebujem obremenjevati. 

Tako je zatrdlina  na hrbtišču zapestja bila kar velika in meni osebno je bila kar moteča. Zdravnik mi je vse lepo razložil, da se ganglion lahko odstrani z punkcijo ali pa operacijsko, vendar se zatrdlina po vsej verjetnosti vrne. Najboljše kar mi je priporočal je to, da bi ganglion počil sam, kajti v tem primeru je manj možnosti, da se mi povrne. Priporočal mi je, da si zapestje in ganglion masiram toliko časa, da poči. Malo za šalo, malo za res, je rekel, da so včasih po njemu udarili z knjigo in tako je počil. Bistvenega pomena je da poči in tako se ga rešimo. 

Takoj mi je bilo vse skupaj briljantno jasno, ganglion sem dobil ker sem se začel ukvarjati z fitnesom in je bilo moje zapestje preobremenjeno, sedaj pa je najvažnejše, da ne rabim iz tega delati paniko, vendar bom počakal in si zadevo masiral in upal, da čimprej poči. Da bi uporabil knjigo, še nekako ne morem, če pa bom videl, da ganglion vztraja pa bom mogoče poskusil tudi to, vendar skrajno upam, da mi tega ne bo potrebno početi, če pa že, bom raje prosil drugega, da to naredi namesto mene, ker ne vem, če bi sam lahko.