Mamina prijateljica, mi je razlagala, da je šla na odstranjevanje znamenj, in da naj grem tudi jaz.
Povedala mi je, da je včasih imela tri velika znamenja na obrazu, in da ji je bilo res zelo neprijetno. Prav tako je imela probleme, ko si je na obraz nanašala ličila, saj so bila znamenja na zelo motečem mestu. Prav tako ji je bilo zelo nerodno, da jih je imela, in pa tudi v šoli so jo zelo zafrkavali.
Tako mi je pokazala kje je ta znamenja imela na obrazu, in mi s tem želela tudi pokazati, da ko opraviš odstranjevanje znamenj, se takšni posegi sploh ne opazijo. Tako mi je razlagala, da je zaradi tega pridobila tudi na samozavesti, in daje res vesela da se je zato odločila, sicer morda, ji je edino žal, da je toliko časa kolebala s to odločitvijo, saj bi lahko šla že veliko prej, vendar je imela na začetku kar nekaj straha, dokler ni spoznala svojo sodelavko, ki jo je prepričala, da naj gre na odstranjevanje znamenj, da res ni tako hudo. Postavila sem ji še nekaj vprašanj, saj me je najbolj zanimalo, koliko časa traja celjenje, ko greš na odstranjevanje znamenj. Ko mi je odgovorila na to vprašanje, sem se ji prijazno zahvalila in ji povedala da bom o tem še malce razmislila.
Tako smo še naprej pile vsaka svojo kavo in čakala, da pride mati iz službe, saj smo bile zmenjene da gremo skupaj po nakupih čez mejo. No pravzaprav so bile one dve zmenjene, vendar ko mi je mati povedala da gredo v mojo najljubšo trgovino čez mejo in ko me je vprašala, če grem zraven ji res nisem mogla reči ne.
Mamina prijateljica pa mi je tudi bila pri srcu, saj mi je vedno kaj povedala in včasih je bilo fajn govoriti z njo o stvareh, ki jih pa mama ne razume.…