Prvič sem se s digitalni tisk srečala čisto po naključju. Potrebovala sem nekaj letakov za dogodek in klasična tiskarna je rekla, da bi trajalo skoraj teden dni. Preveč. Potem mi je nekdo omenil manjšo delavnico v Ljubljani, kjer delajo digitalno. Priznam, takrat nisem točno vedela, kaj to pomeni – mislila sem, da je to samo lep izraz za hitrejše tiskanje.
Ko sem tisti dan prišla tja, sem jim dala datoteko na ključku, popila kavo, in preden sem jo spila do konca, so mi že prinesli končni izdelek. Barve so bile popolne, papir točno tak, kot sem si želela. Nobenega čakanja, nobenih zamud. Tisti trenutek sem se zaljubila v digitalni tisk.
Kasneje sem ugotovila, da gre v resnici za čisto drugo tehnologijo kot pri klasičnem offset tisku. Ni plošč, ni dolgotrajnih priprav – datoteko pošlješ, sistem jo obdela in tiskalnik začne delati. To pomeni, da lahko natisneš deset kosov ali tisoč, brez razlike. In ko delaš v marketingu, kot jaz, to pomeni ogromno svobodo.
Zdaj digitalni tisk uporabljam praktično za vse: vizitke, plakate, nalepke, celo personalizirane zvezke. Najlepše je, ker lahko preizkušaš ideje. Če ti nekaj ni všeč, spremeniš datoteko in čez pol ure imaš novo različico v rokah. Nobenih minimalnih količin, nobenega čakanja na odobritev. Samo ideja in izvedba.
Zame je digitalni tisk postal sinonim za svobodo ustvarjanja. Ni pomembno, ali delaš za podjetje ali zase. Vse je bolj preprosto, bolj dosegljivo. In še nekaj, tisti občutek, ko prvič primeš natisnjen izdelek v roke, se nikoli ne naveličaš.
Danes imam doma celo mapo vzorcev – papirji različnih gramatur, sijaji, mat površine, barvne prelive,… včasih jih samo prelistam, ker mi dajo ideje. In vsakič znova pomislim, da je čar v tem, da tehnologija omogoča nekaj tako človeškega: da svojo zamisel lahko vidiš in držiš.
Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom en dan navdušena nad tiskarskim strojem, bi se mu smejala. Zdaj pa vem – digitalni tisk ni samo tehnologija. Je tisti trenutek, ko se ideja spremeni v nekaj, kar lahko pokažeš svetu.